Kvinojo izvira iz Andov, ki spadajo med najdaljše svetovno gorstvo in se raztezjo ob zahodni obali Južne Amerike, kjer je uspevala na povprečni nadmorski višini 4000 metrov nad morjem. Njeno prehransko vrednost so cenili že Inki, saj so verjeli, da lahko izboljša vzdržljivost njihovih bojevnikov. V prehrani jo danes uporabljajo celo strokovnjaki Nase, saj naj bi spodbujala telesne in duševne lastnosti astronavtov. Nekatere razisave so pokazale, da je kvinoja učinkovita na več področjih. Sodobna prehranska strokovna javnost jo priporoča ljudem vseh starosti, še posebej pa starejšim od 40 let.
Kvinoja je prava zakladnica vitaminov, mineralov in encimov, zaradi česar blaži negativne posledice stresa na membranah živčnih celic. Poleg tega nadzira količino maščob v krvi, preprečuje aterosklerozo in uravnava arterijski krvni tlak, kar pripomore k prožnosti žilja.
Če vas zanima prožnost vašega žilja, se lahko prijavite na meritev togosti ožilja na tej povezavi.
Kvinojo pripravljate v sodobni kulinariki enako kot riž, pred kuhanjem pa jo morate dobro oprati pod tekočo vodo.